Toplotne črpalke delujejo po principu soodvisnosti med temperaturo, tlakom in volumnom plina oz. hladiva. Če plinu tlak zmanjšamo, se temperatura zniža, ČE ga povečamo, pa se poviša. Delovanje poteka s pomočjo treh tokokrogov: prvi je toplotni vir (zrak, zemlja ali voda), drugi je t.i. hladilni krog, ki zajema samo toplotno črpalko in tretji je ogrevalni sistem (talno gretje, radiatorsko ogrevanje ali grelnik toplotne vode).
Toplotne črpalke s pomočjo električne energije prenašajo (črpajo) toplotno energijo iz toplotnega vira (zemlja, voda ali zrak) v ogrevalni sistem. To se zgodi v zaprtem tokokrogu, kjer se tekoči delovni medij (hladivo) uparja, komprimira in ponovno utekočinja. Le tako je mogoče toplotno energijo iz nižjega temperaturnega nivoja dvigniti na višji nivo. Hladilno sredstvo ostane v tokokrogu in se ne porablja ali sprošča v okolje.
Toplotne črpalke zrak/voda
Kako deluje toplotna črpalka zrak/voda? Zrak je neizčrpen vir energije in je povsod na voljo. Najsodobnejše izvedbe toplotnih črpalk zrak/voda omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi do – 25 °C. Tudi pri tako nizki temperaturi zraka še vedno prihranite 50 odstotkov energije. To je investicijsko najcenejša [O1] vrsta toplotnih črpalk, enostavna in poceni sta tudi montaža in vzdrževanje. Toplotne črpalke zrak/voda se običajno projektirajo tako, da samostojno pokrijejo vse toplotne izgube objekta do zunanje temperature – 5 °C. Pod to mejo lahko toplotna črpalka deluje skupaj z drugim ogrevalnim virom. Tako pokrijemo več kot 98 % toplotnih potreb objekta z delovanjem toplotne črpalke. Kot drugi ogrevalni vir se pri novogradnjah uporablja običajno električno grelo, pri obstoječih objektih z dobrim konvencionalnim ogrevalnim virom pa se lahko uporablja tudi le–ta. Elektronsko krmiljenje omogoča enostavno nastavitev točke preklopa na 2. ogrevalni vir.
Toplotne črpalke voda/voda
Kako deluje toplotna črpalka voda/voda? Toplota podtalnice je za izkoriščanje s toplotno črpalko zelo ugoden energijski vir. Njena prednost je sorazmerno konstanten temperaturni nivo, ki je približno med +7 in +12 °C. Da lahko koristimo podtalnico, moramo ob zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini, eno za črpanje in in drugo za vračanje podtalnice. V prvo vrtino vstavimo cev s potopno črpalko. Med obratovanjem nam črpalka potiska vodo skozi toplotno črpalko, ki ji odvzame toplotno energijo in jo ohlajeno za nekaj °C (od 2 do 4 °C) vrača po drugi, nekaj metrov (15 – 20 m) oddaljeni vrtini nazaj v podtalnico. Količina vode v sesalni vrtini mora zadostovati za neprekinjeno obratovanje pri največjih toplotnih potrebah. Za črpanje podtalnice potrebujemo vodno dovoljenje, vodo pa je potrebno pred pričetkom del kemično analizirati. Podtalnica je torej zaradi relativno visoke temperature idealen vir toplote, saj z njo dosegamo visoka grelna števila. Grelno število toplotne črpalke (COP) je sicer razmerje med koristno toplotno energijo in dovedeno električno energijo za pogon kompresorja in drugih električnih porabnikov v toplotni črpalki. Kakovostne toplotne črpalke zrak-voda imajo grelno število nad 3 kar pomeni, da za 1 enoto vložene električne energije pridobimo 3 enote toplotne energije.[O1]
Toplotne črpalke voda/voda dajejo veliko toplotno moč ob zelo majhnih zunanjih dimenzijah. K robustni in inovativni izvedbi še dodatno prispeva poseben ploščni toplotni izmenjevalec iz nerjavnega jekla, s katerim prenesemo toploto iz ene tekočine na drugo.
Toplotne črpalke zemlja/voda
Toplotne črpalke zemlja/voda izkoriščajo toplotno energijo shranjeno v kameninah oz. v zemlji. Tam je uskladiščena velika količina sončne energije, ki jo lahko izkoristimo za ogrevanje hiše in/ali sanitarne vode. Količina energije, ki jo lahko odvzamemo zemlji je odvisna od sestave tal, moči TČ in načina izkoriščanja. Odvzem toplote se izvaja s pomočjo tekočine, ki kroži v zaprtem cevnem sistemu, položenim na globini od 120 – 130 cm (horizontalni kolektor) ali pa so cevne sonde vstavljene v vrtine od 60 – 140 m (vertikalna sonda). Krožeča voda odda toploto toplotni črpalki, ki jo s pomočjo dodane električne energije pretvori na višji temperaturni nivo (do 63 °C), vrača pa se ohlajena za približno 4°C.
Hlajenje s pomočjo toplotne črpalke
Četudi sta si temperaturna procesa toplota in hlajenje popolno nasprotje, ju toplotna črpalka združuje. Toplotne črpalke namreč poleg gretja na primarni ravni zagotavljajo hlajenje na aktiven način (reverzibilne toplotne črpalke, kjer pri hlajenju deluje kompresor črpalke) in na pasiven način (pri toplotnih črpalkah zemlja/voda in toplotnih črpalkah voda/voda, kjer pri hlajenju delujejo samo primarne črpalke). Na sekundarni ravni pa moramo imeti prav tako zagotovljen prenos hladnega zraka v prostore, kar lahko izvedemo z dinamičnim hlajenjem (konvektorji) ali z mirnim hlajenjem (talno ali stensko hlajenje).
Najučinkovitejši in tudi najcenejši ogrevalno-hladilni sistemi so reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda. Te omogočajo pozimi ekonomično ogrevanje prostorov in sanitarne vode, poleti pa ogrevanje sanitarne vode in hlajenje. Nekatere posebne izvedbe omogočajo v režimu hlajenja tudi izkoriščanje odpadne toplote hlajenja za segrevanje sanitarne vode ali tudi bazena. Reverzibilna toplotna črpalka zrak/voda, ki omogoča učinkovito gretje pozimi in hlajenje poleti, v obeh režimih omogoča tudi ogrevanje sanitarne vode. KRONOTERMOVE toplotne črpalke zrak/voda imajo že serijsko vgrajeno možnost tako ogrevanja kot hlajenja prostorov.
Pri poslovnih objektih se največkrat vgrajujejo konvektorji tako za hlajenje kot ogrevanje. Prednost konvektorjev pri hlajenju je v tem, da lahko iz zraka izločamo tudi vlago, zaradi česar ni potrebno toliko znižati želene temperature hlajenja. Seveda pa moramo konvektorje (še posebej za ogrevanje) dimenzionirati bistveno bolj bogato, saj bomo lahko na tak način ogrevali z nižjimi temperaturami predtoka ogrevalne vode. Vsaka stopinja Celzija znižanja predtoka pomeni 2,5% boljšo učinkovitost ogrevalnega sistema s toplotno črpalko.