Geotermalne toplotne črpalke so najučinkovitejše toplotne črpalke in najboljša dolgoročna naložba. Njihova namestitev pa je kompleksnejša kot pri toplotnih črpalkah, ki kot toplotni vir uporabljajo zrak.
Geotermalna toplotna črpalka ETERA ima lahko več različnih virov toplote, kot pove že ime, pa se vsi viri nahajajo v tleh. Pred začetkom del geolog pripravi poročilo sestave tal in poročilo o vodovarstvenih pogojih. Na podlagi tega izberemo vir, ki je najbolj primeren.
Ključna je pravilna izbira vira in njegovo pravilno dimenzioniranje – le tako lahko toplotna črpalka ETERA dela v pogojih, v katerih je zamišljena.
Kateri vir izbrati?
Pri odločitvi za namestitev geotermalne toplotne črpalke je ključno temeljito razmisliti o izbiri vira in kolektorja toplote. Ali imamo dostop do podtalnice, ali pa bi bilo morda bolj smiselno izkoristiti zemljo? Koliko prostora je na voljo na našem zemljišču in kakšna investicija je za nas sprejemljiva? Odgovori na ta vprašanja so ključni za iskanje optimalne rešitve, ki bo ustrezala našim potrebam in zmožnostim.
Podtalnica
Podtalna voda je energetsko najboljši vir s povprečno temperaturo med 7 in 12 stopinj Celzija, ki se čez leto ne spreminja. Za delovanje potrebujemo dve vrtini – sesalno, kamor vstavimo potopno črpalko, in ponorno, kamor vračamo ohlajeno in neonesnaženo podtalnico. Vodo je potrebno pred uporabo kemično analizirati in pridobiti vodno dovoljenje.
Vertikalni zemeljski kolektor
Kadar nimamo na voljo ustrezne ali zadostne podtalnice, lahko kot vir toplote uporabimo akumulirano toploto v zemlji, ki se od globine 8 metrov ne spreminja. Za delovanje naredimo vrtino, v katero vstavimo geosondo, prostor okoli nje pa zapolnimo s posebno maso, ki poveča prenos toplote. V primeru večjih potreb lahko geosonde povežemo v serije z geotermalnim jaškom. Geosonda je povsem nemoteč element, saj lahko tla nad njo tlakujemo in celo asfaltiramo.
Horizontalni zemeljski kolektor
Cenejša alternativa geosondi oz. vertikalnemu zemeljskemu kolektorju, ki nas včasih odreši tudi težavnega pridobivanja dovoljenj, je horizontalni zemeljski kolektor. Gre za sistem cevi, ki so zakopane vodoravno v zemljo. Za vsak kvadratni meter ogrevane površine objekta se priporoča približno 1,5 do 2 m² zemljišča za namestitev kolektorja, zato potrebujemo kar nekaj prostora in je takšna rešitev primerna za vgradnjo predvsem, ko okolica stavbe še ni urejena.
Spiralni zemeljski kolektor
Vse pogosteje se srečujemo tudi s spiralnim horizontalnim zemeljskim kolektorjem, ki olajša postavitev na zemljiščih nepravilnih oblik in zemljiščih z bazenom ali drugimi vrtnimi elementi. Cevi iz posebne tlačno in lomno odporne plastike se položijo v zemljo v spiralah, ki potekajo po izkopanih jarkih širine približno 2 in globine 1,5 metra. Takšen kolektor potrebuje tudi bistveno manjše površine izkopa – če moramo za klasičen horizontalni kolektor pripraviti izkop površine 240 m², bomo za spiralnega zaradi optimizirane položitve cevi v zanke potrebovali le 150 m².
Energetske košare
Energetske košare združujejo lastnosti horizontalnega in vertikalnega zemeljskega kolektorja in izkoriščajo akumulirano toploto v zemlji do globine 15 metrov. Za izvedbo se v zemljo izvrta vrtine premera med 50 in 60 centimetri, globoke od 5 do 15 metrov, vanje pa se vstavi t.i. energetska košara – spiralno navite cevi. Tako izvedene energetske košare zavzamejo manj prostora kot horizontalni zemeljski kolektor, vendar je dotok toplotne energije počasnejši, zemlja pa se počasneje regenerira. Hkrati je začetna investicija nekoliko višja.
Do največje učinkovitosti v Evropi s podtalnico
Toplotna črpalka ETERA se je prebila na prvo mesto v sezonski učinkovitosti v Evropi in je od svojih konkurenčnih toplotnih črpalk boljša za osupljivih 30 %. Njena sezonska učinkovitost (SCOP) pri uporabi podtalnice znaša neverjetnih 8,48.
Če tudi vi želite največjo učinkovitost ali potrebujete pomoč pri izbiri pravega vira za svojo toplotno črpalko, nas kontaktirajte tukaj.
