Gre za drobne delce in kapljice organskega in anorganskega izvora, ki lebdijo v zraku. Najnovejše študije pa kažejo, kako je ta majhen prah škodljiv za zdravje, saj povzroča in ima negativen vpliv na nastanek srčno žilnih bolezni, negativne posledice v možganih, vpliv na Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen itd. Po navajanju strokovnjakov, naj bi se vdihavanju drobnega prahu še posebej izogibali otroci, starejši ljudje, nosečnice in ljudje z dihalnimi težavami, ko je npr. astma. Drobni delci povzročajo draženje dihalnih organov, povzročajo vnetja, kašelj itd.
PRAH NASTAJA TUDI ZARADI AKTIVNOSTI LJUDI
Prah nastaja tako zaradi naravnih procesov v okolju, kot tudi zaradi aktivnosti človeka. Prah, ki nastaja zaradi aktivnosti človeka je tudi prah iz malih kurilnih naprav, kot so kotli, peči, štedilniki, kamini itd. (poleg delcev iz motorjev z notranjim izgorevanjem, kot so avtomobili, tovornjaki, vlaki, letala …, delci iz kmetijstva pri proizvodnji hrane, gradbišč, proizvodnje cementa, elektrarne …).
Visoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM 10 in PM 2,5 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in se posebno kotlin. Predvsem pozimi se te vrednosti še povečajo, vzrok za to pa so individualna kurišča. Agencija RS za okolje (ARSO) večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti izmeri v jesensko-zimskih mesecih, glavni vir za dodatno onesnaženi zrak pa so male kurilne naprave (predvsem male kurilne naprave, ki niso pravilno niti redno vzdrževane).
Sekcija dimnikarjev na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarja tudi na težave zaradi neustreznega goriva, kot je les slabše kakovosti, vlažen les, nekakovostni sekanci, smeti in lepila v kurilnih napravah itd. Sekcija dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije opozarja tudi na težave zaradi neustreznega goriva, kot je les slabše kakovosti, vlažen les, nekakovostni sekanci, smeti in lepila v kurilnih napravah itd.
ZAMNJŠEVANJE PM TRDIH DELCEV Z VGRADNJO TOPLOTNIH ČRPALK
Toplotne črpalke so izredno čist vir ogrevanja, saj ob svojem delovanju ne proizvajajo nobenih trdih delcev. Toplotne črpalke so edina tehnologija, ki omogoča, da se te emisije kanalizirajo na termoelektrarne, ki pa imajo bistveno višjo učinkovitost izgorevanj teh goriv, dodatno pa imajo filtriranje dimnih plinov, da se čim bolj reducirajo emisije nevarnih snovi (SO2, NOX, PM trdi delci).
Dodatno toplotne črpalke izkoriščajo toploto okolja, kar pomeni, da se emisija nevarnih snovi dodatno zmanjša za faktor učinkovitosti toplotne črpalke. Primer: Za pridobitev 10 kWh toplote, moramo v klasičnem ogrevalnem sistemu na trda goriva skuriti x kg goriva. Če predpostavimo, da je dobava elektrike za toplotno črpalko izključno iz termoelektrarn na premog, bomo za enako količino toplote, torej 10 kWh, potrebovali največ 1/3, v primeru dobre toplotne črpalke tudi samo 1/5 goriva kot v primeru klasičnega ogrevalnega sistema. Samo na ta račun, se lahko emisije nevarnih snovi drastično zmanjšajo. Če pa upoštevamo še, da se v termoelektrarnah dimni plini filtrirajo in da je delež električne energije iz termoelektrarn v Sloveniji samo približno 35% (Vir), lahko emisije nevarnih snovi v primerjavi s klasičnimi ogrevalnimi sistemi dodatno zmanjšamo za najmanj 4 krat. Iz tega sledi, da so emisije nevarnih snovi zaradi toplotnih črpalk v najslabšem primeru vsaj 12 krat manjše kot pa pri klasičnem ogrevalnem sistemu. Ker prihaja do zgorevanja goriva izven gosto naseljenih naselij, so posledično tudi koncentracije nevarnih snovi na naseljenih območjih takoj nižje.
Toplotne črpalke, so tudi edina tehnologija, ki bo v prihodnosti sama po sebi postajala čistejša. Vsaka že vgrajena toplotna črpalka, bo vsako leto v obratovanju manj prispevala k emisijam nevarnih snovi, ker se delež električne energije iz obnovljivih virov vsako leto poveča (hidroelektrarne, fotovoltaika, veter, …).
