Agencija RS za okolje (ARSO) večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti izmeri v jesensko-zimskih mesecih, glavni vir za dodatno onesnaženi zrak pa so male kurilne naprave (predvsem male kurilne naprave, ki niso pravilno niti redno vzdrževane).
Agencija RS za okolje (ARSO) večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti izmeri v jesensko-zimskih mesecih, glavni vir za dodatno onesnaženi zrak pa so male kurilne naprave (predvsem male kurilne naprave, ki niso pravilno niti redno vzdrževane).
Sekcija dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije opozarja tudi na težave zaradi neustreznega goriva, kot je les slabše kakovosti, vlažen les, nekakovostni sekanci, smeti in lepila v kurilnih napravah itd.
Toplotne črpalke so izredno čist vir ogrevanja, saj ob svojem delovanju ne proizvajajo nobenih trdih delcev. Toplotne črpalke so edina tehnologija, ki omogoča, da se te emisije kanalizirajo na termoelektrarne, ki pa imajo bistveno višjo učinkovitost izgorevanj teh goriv, dodatno pa imajo filtriranje dimnih plinov, da se čim bolj reducirajo emisije nevarnih snovi (SO2, NOX, PM trdi delci).
Emisije nevarnih snovi v okolje so zaradi toplotnih črpalk v najslabšem primeru vsaj 12 krat manjše kot pa pri klasičnem ogrevalnem sistemu.
Dodatno toplotne črpalke izkoriščajo toploto okolja, kar pomeni, da se emisija nevarnih snovi dodatno zmanjša za faktor učinkovitosti toplotne črpalke.
Primer: Za pridobitev 10 kWh toplote, moramo v klasičnem ogrevalnem sistemu na trda goriva skuriti x kg goriva. Če predpostavimo, da je dobava elektrike za toplotno črpalko izključno iz termoelektrarn na premog, bomo za enako količino toplote, torej 10 kWh, potrebovali največ 1/3, v primeru dobre toplotne črpalke tudi samo 1/5 goriva kot v primeru klasičnega ogrevalnega sistema. Samo na ta račun, se lahko emisije nevarnih snovi drastično zmanjšajo. Če pa upoštevamo še, da se v termoelektrarnah dimni plini filtrirajo in da je delež električne energije iz termoelektrarn v Sloveniji samo približno 35% (http://www.trajnost.si/energetika-v-sloveniji/energetski-podatki-za-slovenijo/), lahko emisije nevarnih snovi v primerjavi s klasičnimi ogrevalnimi sistemi dodatno zmanjšamo za najmanj 4 krat. Iz tega sledi, da so emisije nevarnih snovi zaradi toplotnih črpalk v najslabšem primeru vsaj 12 krat manjše kot pa pri klasičnem ogrevalnem sistemu. Ker prihaja do zgorevanja goriva izven gosto naseljenih naselij, so posledično tudi koncentracije nevarnih snovi na naseljenih območjih takoj nižje.
Toplotna črpalka pridobi od 50 pa celo do 80 % vse potrebne energije za ogrevanje iz okolice (brezplačno), preostali del pa je električna energija. Poleg tega pa s takim ogrevanjem odločilno vplivamo na zmanjšanje emisij CO2 (do 100 % manjše emisije), kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci lahko živeli v čistejšem okolju.
S toplotno črpalko KRONOTERM prihranite tudi do 80 % pri strošku ogrevanja, je čista in okolju prijazna rešitev z dolgo življenjsko dobo, ki skoraj ne potrebuje vzdrževanja.
Toplotno črpalko lahko uporabljamo za ogrevanje našega doma in/ali pripravo tople sanitarne vode. Prednost toplotne črpalke je v tem, da glavnino (2/3 ali več) potrebne toplote zajema iz okolja (iz zraka, podtalne vode ali zemlje) in ji s pomočjo kompresorja dvigne temperaturo na nivo, ki je primeren za ogrevanje. Glede na vir energije ločimo tri sisteme toplotnih črpalk: zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. Oznaka zrak/voda npr. pomeni, da toplotna črpalka zajema toploto iz okoliškega zraka in jo prenaša na ogrevni medij, ki je voda. Če imamo sistem toplotne črpalke voda/voda ali zemlja/voda, ga lahko pri talnem ali stenskem ogrevanju uporabimo tudi za hlajenje prostorov.
Glavna karakteristika toplotne črpalke je grelno število (COP – kratica v angleščini), ki je razmerje med pridobljeno toploto in porabljeno električno energijo. Letno grelno število se običajno giblje med 3 in 5, KRONOTERM toplotne črpalke pa dosegajo letno grelno število tudi nad 6. Če je vrednost COP 4, to pomeni, da za npr. 100 kWh pridobljene toplote toplotna črpalka porabi le 25 kWh električne energije, preostalih 75 kWh pa odvzame iz okolja. Grelno število je odvisno od vrste toplotne črpalke in od vira toplote iz okolja.
Z majhno porabo energije so povezani tudi stroški za energijo, ki so za ogrevanje glede na druge energente nižji za 60 do 80 %. Znižanje stroškov je odvisno od vrste toplotne črpalke, vira toplote iz okolja in vrste energenta, ki bi ga sicer uporabljali.
Ogrevanje s toplotno črpalko je zanesljivo, saj je električna energija edini energent, ki ga v Sloveniji skoraj v celoti proizvedemo sami. Pri toplotni črpalki odpade skrb za dobavo goriva, ni potreben rezervoar ali prostor za shranjevanje goriva, ni potreben dimnik itd. Vzdrževanje je enostavno in poceni. Investicija v sistem toplotne črpalke je sicer višja, se pa zaradi nižjih obratovalnih stroškov povrne v 5 do 7 letih, nato pa ostane le strošek za porabljeno električno energijo, ki je znatno manjši od stroška za kurilno olje ali za zemeljski plin. Poleg tega z uporabo toplotne črpalke zmanjšamo tudi negativne vplive na okolje.
Zaradi številnih koristi država preko Eko sklada podpira vgradnjo toplotnih črpalk s subvencijami in krediti z znižano obrestno mero. Na seznamu toplotnih črpalk s subvencijo Eko sklada so tudi KRONOTERM toplotne črpalke.
