Ko podjetje kupi objekt, skupaj z njim podeduje tudi njegovo strojnico. V primeru proizvodno-poslovnega objekta v Celju je ta prinesla več skrbi kot koristi. Vgrajena toplotna črpalka ni več zmogla pokriti potreb objekta, temperatura v prostorih pa je bila prenizka za normalno delo. Rešitev, ki so jo lastniki našli za tekočo zimo, je bila zasilna: električni radiatorji.
Za nekaj dni bi to zdržalo. Za celo kurilno sezono pomeni najdražji možni način ogrevanja, saj električni radiator iz vsake kilovatne ure elektrike naredi natanko eno kilovatno uro toplote, brez izkoristka okoliške energije. Poleg stroška se je kopičila še negotovost: nihče ni vedel, ali bo star sistem naslednjo zimo sploh vzdržal.
Odločitev je bila zato jasna. Stare toplotne črpalke niso poskušali reševati z delnimi popravki, temveč so jo odstranili in strojnico zasnovali na novo, okoli komercialne toplotne črpalke zrak/voda KRONOTERM ADAPT MAX.
