Osrednji podatek je SCOP – sezonsko grelno število, ki pove, koliko toplote naprava v povprečju vrne za vsako vloženo enoto elektrike skozi celotno ogrevalno sezono. Pri dobri toplotni črpalki iz ene kilovatne ure elektrike dobimo šest ali več kilovatnih ur toplote.
Tu se skriva najpogostejša past. Veliko proizvajalcev v ospredje postavlja COP, ki pa učinkovitost meri le v eni sami delovni točki, običajno pri ugodnih pogojih (zunaj 7 °C, ogrevalna voda 35 °C). Ista naprava ima lahko v tej točki COP okoli 5, v mrzlem zimskem dnevu z radiatorji pa le okoli 2,5. COP je torej posnetek najlepšega trenutka, SCOP pa povprečje cele sezone in edina številka, iz katere je mogoče realno oceniti letni račun. Praktično pravilo: če ponudba navaja le COP in nikjer SCOP, je manjkajoča vrednost pogosto že sama po sebi odgovor.
Razlike so v praksi velike. Povprečna toplotna črpalka zrak/voda dosega SCOP med 3,5 in 4,5, vrhunski modeli pa sežejo nad 6. Med povprečno in najučinkovitejšo napravo se tako pri enaki toploti lahko nabere več sto evrov razlike na leto in več tisoč evrov v 15 letih. Da je primerjava poštena, mora biti SCOP izmerjen pri isti temperaturi ogrevalne vode in v isti klimatski coni, najbolje pa neodvisno potrjen s certifikatom Keymark, ki potrjuje, da je vrednost izmerjena v akreditiranem laboratoriju in nadzorovana na vsaki seriji, ne le na prototipu.