NAMESTO DA BI PLAČEVALI VISOKE RAČUNE ZA OGREVANJE, SO PRIHRANKE INVESTIRALI V SVOJO DEJAVNOST – ZAHVALJUJOČ TOPLOTNIM ČRPALKAM!

Velikost objekta: 14.100 m2

Izgradnja objekta: 2020

Vrsta objekta: verski in kulturni objekt

Št. naprav: 4 toplotne črpalke

Toplotni vir: voda/voda

Uporaba: ogrevanje, hlajenje, priprava tople sanitarne vode

Dodatno: izkoriščanje odpadne toplote režima hlajenja

Islamski verski in kulturni center ni le izjemen arhitekturni dosežek, pač pa enkraten dokaz, kako pametne rešitve ogrevanja in hlajenja našega podjetja KRONOTERM dodatno pripomorejo k trajnosti objekta, zmanjšanju ogljičnega odtisa ter njenih obratovalnih stroškov. V nadaljevanju vam predstavljamo, kako je bil ta sistem do skrajnosti premišljen in optimiziran na vsakem koraku.

A začnimo na začetku. Zakaj se je vodstvo Islamskega verskega in kulturnega centra odločilo za sistem ogrevanja na toplotne črpalke KRONOTERM? Ker se objekt, zgrajena leta 2020, nahaja v samem centru Ljubljane, bi se morala priklopiti na sistem daljinskega ogrevanja mesta, kakor je to predvidel OPPN. To bi bila »rešitev na prvo žogo«, a vodstvo Islamskega verskega in kulturnega centa si je želelo nekaj več, česar daljinsko ogrevanje ne nudi: popolno energetsko neodvisnost in absolutno minimizacijo stroškov, ki so neprimerno manjši kot pri sistemu daljinskega ogrevanja.

Pri tako velikih objektih, kot je džamija, lahko že majhno povišanje cene energentov daljinskega ogrevanja pomeni znatno povečanje obratovalnih stroškov objekta. Temu se lahko popolnoma izognemo s sistemom ogrevanja s toplotnimi črpalkami, ki izkoriščajo lasten vir toplote iz okolice – naj bo to toplota zraka, vode ali zemlje. Zaradi odločitve za toplotne črpalke KRONOTERM bo Islamskemu centru ostalo več denarja za izvajanje verskih in kulturnih aktivnosti ter podpiranje svoje skupnosti, hkrati pa bo sistem zagotavljal maksimalno udobje uporabnikom.

Džamija je odličen primer ogrevanja večjega objekta oz. sklopa več objektov brez vsakršnega fosilnega goriva, kar pomeni, da objekt ni priklopljen na daljinsko ogrevanje, za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode pa ne koristi plina ali električnih grelcev – za vse uspešno poskrbijo toplotne črpalke KRONOTERM.

V skoraj 14.100 m2 velikem kompleksu džamije za ogrevanje, hlajenje objekta in pripravo tople sanitarne vode skrbijo štiri toplotne črpalke voda–voda, ki izkoriščajo toploto podtalnice. Sistem temelji na črpalni oziroma sesalni vrtini, ki na globini približno 30 m črpa podtalno vodo iz vodonosnika, in na ponorni vrtini, skozi katero se ohlajena voda vrača nazaj v vodonosnik.

Toplotne črpalke voda-voda delujejo po tako imenovanem odprtem sistemu, kjer se voda pretaka iz ene vrtine v drugo. Črpamo jo iz črpalne vrtine, ohlajeno, neonesnaženo oz. nekontaminirano pa vračamo nazaj v podzemni vodonosnik preko ponorne vrtine. Sistem, zasnovan za Islamski verski in kulturni center, je dvocevni sistem, ki omogoča preklop iz ogrevanja na hlajenje in obratno. Toplotne črpalke pripravljajo ogrevalno vodo s temperaturo do 50 °C in sanitarno s temperaturo do 60 °C, s čimer se preprečuje nastanek legionele v sistemu TSV. Ker gre za visokotemperaturne toplotne črpalke, bi bilo sanitarno vodo po potrebi mogoče ogreti preko 70 °C.

Vse štiri toplotne črpalke so večkompresorske z možnostjo prilagajanja moči potrebam objekta. Prednost uporabe toplotnih črpalk z več kompresorji je večja zanesljivost celotnega sistema. Prednost prilagajanja moči toplotnih črpalk pa je večja učinkovitost sistema, saj se delovanje toplotnih črpalk avtomatsko prilagaja dejanskim potrebam objekta – če nastopi obdobje milejše zime, bodo toplotne črpalke KRONOTERM moč svojega delovanja ustrezno zmanjšala v primerjavi z obdobjem najhujše zime. To pa posledično pomeni dodatno zmanjšanje stroškov!

Sistem štirih KRONOTERMOVIH toplotnih črpalk je razdeljen na tri toplotne postaje s skupno nazivno močjo približno 1265 kW. Prva toplotna postaja je gostinski del, druga stanovanjski in tretja osrednji del z glavno molilnico. Odvisno od površine in zahtev posameznega dela objekta se toplotne postaje razlikujejo po svojih nazivnih močeh. V gostinskem delu je nazivna moč za ogrevanje 75 kW, za hlajenje 65 kW in za pripravo tople sanitarne vode 60 kW. V drugem, stanovanjskem delu, je nazivna moč ogrevanje 50 kW, za hlajenje 45 kW in za pripravo tople sanitarne vode 40 kW. Potrebe osrednjega dela so najzahtevnejše, zato za ta del kompleksa skrbita kar dve toplotni črpalki. Prva toplotna črpalka z nazivno močjo za ogrevanje 280 kW in za hlajenje 250 kW skrbi izključno za ogrevanje in hlajenje, druga pa tudi za ogrevanje sanitarne vode. Nazivne moči slednje so 145 kW za ogrevanje, 130 kW za hlajenje in 125 kW za pripravo tople sanitarne vode.

Tukaj pa se prednosti ogrevanja s toplotnimi črpalkami KRONOTERM za džamijo še niso zaključile. Podjetje KRONOTERM je dokazalo, da je vsak še tako dober sistem mogoče še dodatno optimizirati in nadgraditi. To velja tako za zmanjšanje stroškov kot za ekološkost naših sistemov. Da je vsak objekt vedno lahko še korak bolj ekološka, dokazuje tudi Islamski verski in kulturni center. Čeprav je ogrevanje s toplotno črpalko že v izhodišču eden od najbolj ekoloških načinov ogrevanja, je ta v objektu džamije nadgrajen tako, da poleti izkorišča tudi odpadno toploto režima hlajenja in jo porablja za ogrevanje sanitarne vode.

Tako je cel sistem popolno harmoničen, saj izkorišča toploto, ki bi sicer izpuhtela »v nič«. Genialna rešitev, kajne? Če je sanitarna voda dovolj segreta in ni potrebe po njenem dodatnem ogrevanju ter pride do presežka odpadne toplote v režimu hlajenja, je sistem zasnovan tako, da odpadno toploto preko podtalnice vrača v okolico. Tako je zagotovljena maksimalna učinkovitost sistema.

Islamski verski in kulturni center pa ni izjemen objekt le s stališča okolju prijaznega, učinkovitega in s stališča obratovalnih stroškov optimiziranega sistema ogrevanja, hlajenja in priprave tople sanitarne vode, pač pa tudi z arhitekturnega aspekta. Džamija, ki jo je zasnoval mednarodno priznani biro Bevk Perović arhitekti, je eden izmed arhitekturnih vrhuncev zadnjega desetletja pri nas. To potrjujejo tudi številne nagrade, ki jih je prejel objekt, kot so Plečnikova nagrada 2020 (najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju arhitekture), nagrada ZAPS Zlati svinčnik za odlično izvedbo 2020 in nominacija za prestižno mednarodno arhitekturno nagrado Mies van der Rohe. Leta 2023 se je dolgemu spisku nagrad pridružila še nagrada Abdullatifa Al Fozana, ki je med 200 džamijami po svetu ljubljansko izbrala za eno izmed petih nagrajenih.

Zakaj je objekt tako arhitekturno fascinantna? Kot prvo je fascinantna že sama lokacija objekta, katere največja posebnost je po besedah arhitektov prav to, da je brez posebnosti. Čeprav se nahaja le streljaj od mestnega središča, je bilo to področje neposredno ob železniških tirih veliko časa degradirano in zapuščeno. Realizacija Islamskega verskega in kulturnega centra je bila pomembna ne le za islamsko skupnost, pač pa tudi za nadaljnji urbanistični in programski razvoj tega predela mesta. Kompleks je zasnovan kot mikro urbanizem več samostojnih objektov z različnim programom (gostinski lokal, stanovanjski objekt, osrednji verski objekt ipd.), ki obkrožajo skupni trg z mošejo v središču in so med seboj povezani s podzemno kletjo. Preproste, bele betonske volumne prekriva čipkasta jeklena konstrukcija, ki spominja na abstraktne islamske vzorce. Notranjost osrednjega verskega objekta zaznamuje s stropa viseča kupola, spletena iz nebeško modrega tekstila.