Največja toplotna črpalka v Sloveniji

LUŠTen PROJEKT

Najbolj poznan slovenski paradižnik Lušt je od leta 2018 še slajši. Ogreva ga namreč toplotna črpalka Kronoterm.

Za optimalno rast paradižnika v rastlinjakih je ključno zagotavljati optimalne klimatske pogoje glede na rastni cikel (ustrezna vlaga in toplota) ter ne glede na zunanje  vremenske pogoje. To pomeni, da je za dober okus paradižnika potrebno rastlinjake pozimi in delno poleti izdatno ogrevati.

Izbira pravega ogrevalnega sistema je za takšno proizvodnjo ključnega pomena, da se zagotovi dober okus ob čim nižjih stroških. Pri iskanju prave rešitve so se v podjetju Paradajz d.o.o., pridelovalec paradižnika Lušt, obrnili na strokovnjake iz Kronoterma in skupaj so pripravili projekt izgradnje nove toplotne črpalke po meri, da bi zagotovili potrebo po ogrevanju dodatno povečanih kapacitet rastlinjakov. Tako so v letu 2017 v Kronotermu pričeli razvijati največjo toplotno črpalko v Sloveniji, z močjo ogrevanja kar 2000 kW moči, ki je bila uspešno nameščena in zagnana v začetku leta 2018.

 

 

Pred namestitvijo toplotne črpalke so bili Luštovi rastlinjaki ogrevani z vročo vodo in zemeljskim plinom

Do leta 2018 so rastlinjake v Luštu ogrevali le s pomočjo vroče vode iz geotermalne vrtine in z dogrevanjem s pomočjo zemeljskega plina. Vse višji stroški ogrevanja zaradi dodatnih kapacitet rastlinjakov in okoljske zahteve pa so pripeljali do tega, da obstoječe rešitve niso več zadoščale njihovim vse večjim potrebam po toplotni energiji.

 

 

Z vgradnjo nove toplotne črpalke Kronoterm so želeli dvigniti izkoristek izrabe geotermalne energije, hkrati pa zmanjšati stroške in vplive na okolje. Ob tem  je mogoče pridobiti od 1,5 do 2 MV dodatne toplote ter zmanjšati potrebo po dogrevanju z zemeljskim plinom, kar je povezano z izredno visokimi stroški.

 

 

Ob nadgradnji ter optimizaciji sistema ogrevanja rastlinjakov so v podjetju Paradajz d.o.o. postavili novo toplotno postajo, kamor so namestili toplotno črpalko in vse ključne krmilne ter hidravlične elemente sistema. Vse skupaj pa povezali v sodobni centralni nadzorni sistem. 

Do 72 % višji prihranki v primerjavi z zemeljskim plinom ter do 50 % manj emisij CO2

Moč nove – edinstvene toplotne črpalke Kronoterm za potrebe Lušta znaša kar 2 MW. To je moč, ki zadostuje ogrevanju naselja s kar 400 nizkoenergijskimi hišami povprečne velikosti 140 m2 (povprečna novogradnja). Odlična pa je tudi delovna učinkovitost toplotne črpalke COP, ki se giblje med  5,1 in  6,0. To pomeni, da za 1 enoto vložene električne energije za pogon toplotne črpalke pridobimo kar od 5 do 6 enot toplotne energije, kar je preseglo pričakovanja tako razvijalcev toplotne črpalke kot tudi investitorja. Celotna investicija se je tako zaradi izredno nizkih stroškov ogrevanja investitorju povrnila v manj kot letu dni (ROI < 1 leto). Na veselje investitorja zagotavlja sedaj nov sistem kar 100 %  izkoristek geotermalne energije, ki jo črpajo iz neverjetne globine 1500 m.

S ponosom lahko povem, da smo razvili največji »heat recovery« geotermalni sistem toplotne črpalke v Sloveniji in širši regiji. Ta je, mimogrede, tudi nekoliko drugačne tehnologije, saj izkorišča odpadno toploto geotermalne vrtine s precej visoko temperaturo – temperature med 30 in 40 stopinjami Celzija – pa tudi končna temperatura je precej visoka, dosega od 65 do 80 stopinj. Rezultati so pokazali, da je izkoristek geotermije po namestitvi toplotne črpalke skoraj stoodstoten.« je povedal direktor Bogdan Kronovšek.

Vodo so uspeli pohladiti s 65 stopinj na 10-15 stopinj (odvisno od regulacije pretoka). Prihranek v primerjavi s predhodno koriščenim plinom je kar 72-odstoten, emisije ogljikovega dioksida pa so se zmanjšale za približno 50 odstotkov. Predvidena proizvodnja toplote iz toplotnih črpalk je okoli deset tisoč megavatnih ur na leto, ki pa je bila že v prvem letu presežena za približno 20 %.

Luštova toplotna črpalka omogoča kar dvojni prihranek, saj ob ogrevanju rastlinjakov zagotavlja tudi hlajenje skladišča obranega paradižnika.

Že samo ime toplotna črpalka nam pove, kaj naprava počne – črpa toploto iz nekega nižje temperaturnega vira toplote, kot je na primer geotermalna voda, v višje temperaturni sistem, kot je na primer ogrevanje rastlinjakov.

Seveda pa lahko toplotna črpalka črpa toploto tudi iz kakšnega drugega vira, zato so v Kronotermu Luštovo toplotno črpalko nadgradili s posebnim sistemom, ki omogoča črpanje toplote tudi iz skladišča obranega paradižnika, pri čemer ga ohlaja in zagotavlja idealno skladiščno temperaturo. S to nadgradnjo sistema je Kronotermu uspelo kar dvoje. Kot prvo so znižali investicijske stroške, saj investitorju ni bilo potrebno kupiti in vgraditi dodatne hladilne naprave moči vsaj 200 kW. Kot drugo pa se odpadna toplota, pridobljena s hlajenjem skladišča, koristi za ogrevanje rastlinjaka. V primeru samostojne hladilne naprave bi le-to toploto v celoti zavrgli.

Uporaba pametne tehnologije z upravljanjem na daljavo in možnostjo regulacije temperature glede na dnevni in sezonski rastni cikel paradižnika

Kot velja za vse Kronotermove toplotne črpalke, tako velja tudi za Luštovo. Omogočeno je udobno in pametno spremljanje ter upravljanje sistema na daljavo z aplikacijo in sistemom Cloud.kronoterm.com ter povezavo na centralni nadzorni sistem. Ker je natančna temperatura ključna za rast paradižnikov, je Luštovim zaposlenim v nadzornem centru v vsakem trenutku na voljo nadzorni sistem, s katerim lahko temperaturo v rastlinjakih spremljajo in regulirajo, tako kot je za rastline v danem trenutku najprimernejše.

Luštova toplotna črpalka je bila v celoti zasnovana, razvita ter narejena znotraj podjetja Kronoterm, z lastnimi kapacitetami, od razvoja do izvedbe.

 

V  Kronotermu z znanjem in zavzetostjo premikajo meje mogočega v uporabi tehnologije toplotnih črpalk na način, da ustvarjajo zadovoljne partnerje, uporabnike ter naš planet.

 

Izpostavljeno:

  • *ROI < = 1 leto.

  • *100% izkoristek geotermalne toplote.

  • Geotermalna voda ohlajena na temperaturo, dovoljeno za vračanje v okolje.

  • *72 % prihranek v primerjavi s plinom.

  • *Sočasno hlajenje skladišča in ogrevanje rastlinjakov – dvojni prihranek.

  • Nadzorni sistem za spremljanje in krmiljenje celotnega sistema.