Toplotne črpalke veljajo za enega najbolj prijaznih in cenovno najugodnejših načinov ogrevanja tudi pri kupcih montažnih hiš. Večina montažnih hiš je namreč energetsko varčnih, toplotna črpalka pa to s svojo energetsko učinkovitostjo odlično dopolnjuje. To potrjuje tudi zgodba Nejčeve družine iz Celja.
Štiričlanska družina Kosednar iz Celja svojo 120 kvadratnih metrov veliko enodružinsko nizkoenergijsko montažno hišo ogreva s pomočjo KRONOTERMOVE toplotne črpalke zrak/voda -model WPLV-09-S1 NT. Grelno telo v objektu predstavlja talno gretje, s toplotno črpalko pa ogrevajo tudi sanitarno vodo. Strošek za ogrevanje doma in pripravo tople sanitarne vode znaša zgolj 205 evrov v kurilni sezoni – od oktobra do konca aprila -, kar je slabih 30 evrov mesečno. Celoletni strošek toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode pa znaša 250 evrov letno oziroma v povprečju dobrih 20 evrov na mesec. To je bistveno nižji mesečni strošek, kot ga povprečna slovenska družina nameni za paket televizije, interneta in fiksne telefonije, ki znaša v povprečju okoli 30 do 40 evrov na mesec. Nejc pravi, da po nekaj ogrevalnih sezonah zdaj ve, da so se odločili prav, tako zaradi zelo nizkih stroškov ogrevanja kot tudi izjemnega udobja, ki ga omogoča ogrevanje s sodobno toplotno črpalko.
Naš sogovornik pravi, da so razmišljali tudi o kaminu kot dodatnem viru ogrevanja, a so ugotovili, da ta dejansko sploh ni potreben. Toplota v montažni hiši je namreč zelo prijetna, zato potrebe po dodatnem toplotnem viru nimajo. Ob tem pa je pomembno tudi to, da jim toplotna črpalka poleg zimskega ogrevanja tudi poleti učinkovito in na zdrav način hišo ohlaja, zato nimajo potrebe po dodatnem hlajenju s klimo.
Poleg nizkih stroškov ogrevanja je Nejc navdušen tudi nad preprostim upravljanjem toplotne črpalke preko KRONOTERM-ove aplikacije Home.Cloud. Po izobrazbi je strojni inženir, področje ogrevalne tehnike ga zelo zanima, prepričale pa so ga večletne izkušnje podjetja KRONOTERM, njihov razvoj, tehnologija in izjemne napredne rešitve.
Naložba v ogrevalni sistem, ki ga sestavljajo zunanja in notranja enota toplotne črpalke zrak-voda z integriranim hranilnikom toplote in 300-litrskim hranilnikom za toplo sanitarno vodo, je vključno z vgradnjo in vgradnim materialom znašala 7.200 evrov, ob tem pa so prejeli subvencijo Ekosklada v višini tisoč evrov, kar pomeni, da jih je naložba dejansko stala 6.200 evrov.
Kot alternativna ogrevalna naprava je pri Nejčevi družini obstajala tudi možnost vgradnje plinskega kondenzacijskega kotla, saj je v bližini objekta tudi mestni plinovod. Sama investicija vgradnje plinskega kotla bi znašala nekje med 5.500 in 6.000 evri (plinska povezava do objekta, plinski kotel, dimnik in preostali drobni vgradni material), kar pomeni, da je investicija dejansko enaka kot pri vgradnji toplotne črpalke. Toda pri ogrevanju z zemeljskim plinom bi letni strošek znašal približno 580 do 600 evrov ob upoštevanju 95-odstotnega izkoristka. V kolikor ne upoštevamo subvencije je razlika med naložbama približno 1.200 evrov, kar pomeni, da se višja naložba pri vgradnji toplotne črpalke povrne v dobrih treh letih, potem pa se vsako leto pri ogrevanju prihrani približno 350 evrov. V primeru upoštevanja subvencije pa razlike med naložbama praktično ni in je tako že v prvem letu prihranek za ogrevanje med 300 in 350 evri. Če možnosti priključitve na mestni plinovod ne bi bilo in bi Nejčeva družina morala izbrati kak drug še dražji vir ogrevanja, pa bi se naložba v toplotno črpalko izkazala za finančno še bolj smotrno.
Toplotne črpalke so dolgoročno najcenejši, hkrati pa okolju najprijaznejši vir ogrevanja. Toplotna črpalka pridobi od 50 pa celo do 80 odstotkov vse potrebne energije za ogrevanje brezplačno iz okolice, preostali del pa je električna energija.
Poleg tega pa s takim ogrevanjem odločilno vplivamo na zmanjšanje emisij CO2, kar zagotavlja, da bomo mi in naši otroci lahko živeli v čistejšem okolju.
Poleg uporabe obnovljivega vira energije in dolgoročno cenovne ugodnosti, je prednost ogrevanja s toplotnimi črpalkami tudi v majhni porabi prostora in možnosti pridobitve državne subvencije. Pri toplotni črpalki ne potrebujemo dobave goriva, prostora za njegovo shranjevanje, dimnika, dimnikarskih storitev, vzdrževanje pa je preprosto in poceni.
Poleg vseh teh prednosti, pa je potrebno omeniti še upravljanje toplotne črpalke na daljavo in s tem tudi možnost servisne diagnostike na daljavo. Predstavljajte si, da se z družino vračate z dopusta in preko svojega telefona poskrbite, da boste prišli v topel dom in da bo takoj dovolj tople vode za celo družino. Tudi marsikatero morebitno okvaro je možno odpraviti na daljavo, brez obiska serviserja. Takšno izjemno rešitev na primer ponuja podjetje KRONOTERM in njihov Home.Cloud.
Izbira ustrezne črpalke je odvisna od toplotnega režima ogrevanja. Okoliški zrak kot toplotni vir je vedno na voljo, če pa želimo doseči še večjo učinkovitost, potem moramo preveriti ali je na voljo podtalnica, oziroma če ni, potem uporabimo geosondo ali pa zemeljski kolektor. Najboljše izkoristke toplotna črpalka dosega pri nizkotemperaturnem sistemu ogrevanja. Pri vgradnji pa moramo biti pozorni, da imamo prostor za namestitev zunanje enote – v primeru toplotne črpalke zrak-voda.
Pri izbiri najprej pomislimo kateri toplotni vir je najbolj ekonomično izkoriščati. Držimo se pravila, da izberemo tistega, ki je na voljo in ima hkrati najvišjo povprečno temperaturo v ogrevalni sezoni. To je v prvi vrsti podtalna voda, ki ima povprečno temperaturo okrog +10 °C. Le ta mora biti ustrezne kvalitete ter v zadostnih količinah najmanj 0,2 m3/h za vsak kW grelne moči toplotne črpalke.
Naslednja možnost je izkoriščanje akumulirane toplote zemlje, in sicer v obliki vgradnje vodoravnega kolektorja ali geosonde. V prvem primeru potrebujemo ustrezno prosto zemeljsko površino. V drugem pa mora biti omogočen dostop vrtalnemu stroju.
Če tudi tega nimamo na voljo, potem sta najboljša možna izbira toplota okoliškega zraka oziroma toplotna črpalka zrak-voda. Zrak je seveda na voljo povsod, ima pa od prej navedenih toplotnih virov najnižjo povprečno temperaturo (razen na Primorskem) in je zato ta vir lahko nekoliko manj učinkovit.
Ko smo ugotovili razpoložljivost toplotnih virov in imamo na voljo več možnosti, potem primerjamo investicije in stroške ogrevanja za posamezni toplotni vir. Izračun vračilne dobe investicije nam seveda nakazuje pravo usmeritev pri izbiri toplotne črpalke. Naložba v toplotno črpalko se povrne v petih do sedmih letih, Nato pa ostane le še strošek za porabljeno električno energijo.
Ko izbirate ponudnika izberite evropsko blagovno znamko. Še bolje pa je, da izberete slovensko. Nakup toplotne črpalke pri uvozniku ali posredniku je lahko precej tvegano dejanje. Podjetje se lahko preneha ukvarjati z dejavnostjo, vi pa ostanete brez podpore in včasih celo brez pooblaščenega servisa, torej brez garancije. Preverite prodajalca in preverite ali vam podjetje nudi popolni servis in svetovanje ter ali vam bo na voljo v vseh možnih situacijah, da v morebitnih kritičnih trenutkih ne ostanete brez ogrevanja.
