Podružnična osnovna šola in vrtec v Vuhredu sta se vrsto let soočala s težavami, ki so tipične za starajoče se ogrevalne sisteme na kurilno olje. Kotel je bil dotrajan, vse pogosteje nepredvidljiv, ogrevanje pa se je moralo izklapljati že ob 15. uri, da bi vsaj delno obvladali stroške. Kljub temu se je objekt letno približeval porabi 10.000 do 12.000 litrov kurilnega olja, kar je občino močno obremenjevalo. Obstoječi hranilnik sanitarne vode je bil premajhen za potrebe kuhinje in sanitarij, cevni razvod pa zastarel do te mere, da je celotna kurilnica terjala celovito prenovo.
V takšnih razmerah je bila odločitev jasna: šola potrebuje sodobno, zanesljivo in dolgoročno vzdržno rešitev.
