Cena, delovanje, subvencije in prihranek energije
Toplotne črpalke postajajo vse bolj priljubljena rešitev za ogrevanje domov, saj omogočajo občutne prihranke pri stroških energije in hkrati zmanjšujejo ogljični odtis. Kljub temu se številni lastniki hiš še vedno sprašujejo: Koliko stane toplotna črpalka, kakšni so stroški njenega delovanja in katere subvencije so trenutno na voljo pri Eko skladu? V tem vodniku boste izvedeli celotno sliko – od nakupne cene in obratovalnih stroškov do državnih spodbud in dolgoročnih prihrankov. Tako boste lahko ocenili, kdaj se naložba v toplotno črpalko resnično povrne in kako vam lahko pomaga pri učinkovitem, trajnostnem ogrevanju doma.
Začetna cena toplotne črpalke se lahko precej razlikuje – odvisna je od vrste sistema in objekta, ki ga naprava ogreva. Ker se ti dejavniki razlikujejo, se lahko tudi cene toplotnih črpalk med gospodinjstvi bistveno razlikujejo. Čeprav je začetna naložba lahko videti višja, toplotne črpalke dolgoročno znižujejo račune za energijo in prinašajo nižjo skupno ceno ogrevanja kot sistemi na plin ali olje. Zato predstavljajo ekonomično in trajnostno izbiro za vse, ki želijo svoj dom pripraviti na prihodnost.
Na končno ceno vpliva več dejavnikov:
Toplotne črpalke zrak/voda so običajno v nižjem cenovnem razredu, medtem ko sistemi zemlja/voda pogosto zahtevajo dodatno naložbo zaradi vrtanja ali zemeljskih del.
Večje hiše ali objekti z večjimi potrebami po ogrevanju zahtevajo močnejše in zmogljivejše sisteme, kar vpliva na višjo skupno ceno.
Če je treba posodobiti obstoječi ogrevalni sistem ali izvesti dodatna dela, kot je vgradnja talnega ogrevanja, se skupni stroški lahko povečajo.
Cena montaže in stroški dela se razlikujejo glede na regijo, lokalne tržne razmere ter oddaljenost izvajalca od lokacije montaže.
Ko primerjate različne načine ogrevanja, pravo vprašanje ni le: »Koliko stane nakup toplotne črpalke?«, temveč: »Koliko bom plačeval vsako leto in kdaj se mi bo naložba povrnila?« Spodnja tabela prikazuje skupno investicijo v primerjavi s standardnim plinskim kotlom ter z običajnimi letnimi obratovalnimi stroški, izraženimi kot odstotek stroškov ogrevanja na plin. Iz nje je razvidno, da toplotne črpalke sicer zahtevajo nekoliko višjo začetno naložbo, vendar občutno zmanjšajo letne stroške ogrevanja, zato je njihova povračilna doba kratka in jasna.
Prednosti toplotnih črpalk
Stabilnost cen energije: manj ste izpostavljeni nihanju cen fosilnih goriv; kombinacija s sončno elektrarno lahko stroške še dodatno zniža.
Nizki stroški vzdrževanja: en letni servis zadostuje, da sistem ohranja visoko učinkovitost in predvidljive prihranke.
Vrednost nepremičnine: sodoben, nizkoogljični ogrevalni sistem izboljša energetsko izkaznico stavbe in poveča privlačnost za kupce. Pri sistemih z izkoriščanjem podtalnice ali zemeljskega vira infrastruktura (npr. kolektorji ali vrtine) pogosto presega življenjsko dobo toplotne črpalke (50+ let), kar pomeni dodatno prednost pri nadaljnji prodaji objekta.
Večfunkcionalnost: toplotne črpalke ne zagotavljajo le ogrevanja, temveč tudi hlajenje in pripravo sanitarne vode. Zato ni potrebe po ločenem kotlu ali klimatski napravi – kar zmanjšuje tako začetne kot življenjske stroške sistema.
Vsi podatki so okvirni in temeljijo na povprečnem evropskem gospodinjstvu (20 MWh letne potrebe po toploti), izračunani z izkoristki SCOP 5.2 (ADAPT) in SCOP 8.48 (ETERA, voda-voda). Upoštevane so cene: elektrika 0,23 €/kWh, zemeljski plin 0,13 €/kWh, učinkovitost kotla 0,92. Podatki prikazujejo primerjavo delovanja naprav brez upoštevanja stroškov namestitve in vzdrževanja. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo glede na lokalne tarife, podnebje in način uporabe.
| Ogrevalni sistem | Začetna investicija | Typical Running Costs (per year) | ROI (Payback Time) |
|---|---|---|---|
| Toplotna črpalka zrak-voda – ADAPT (SCOP 5.20) | ~210% | Nizki (≈ 30 % stroškov ogrevanja na plin) | ~ 5 let |
| Toplotna črpalka zemlja-voda – ETERA (SCOP 8.48) | ~155% | Zelo nizki (≈ 20 % stroškov ogrevanja na plin) | ~ 3 leta |
| Plinski kotel (referenčna vrednost) | 100% | Srednji (100 % osnovna vrednost) | — |
| Oljni kotel | ~120–140% | Visoki (≈ 120 % stroškov ogrevanja na plin) | Brez povračila v primerjavi s plinom |
| Kotel na pelete / biomaso | ~180–220% | Srednje nizki (≈ 80 % stroškov ogrevanja na plin) | ≈ 10–14 let (odvisno od goriva) |
| Direktno električno ogrevanje | ~50–70% | Zelo visoki (≈ 200–250 % stroškov ogrevanja na plin) | Brez povračila (najdražja dolgoročna rešitev) |
Toplotne črpalke so eden najbolj pametnih in učinkovitih načinov za ogrevanje in hlajenje stavb.
Namesto da bi toploto ustvarjale z izgorevanjem goriva, toploto prenašajo iz enega okolja v drugega – z uporabo obnovljive energije, ki je naravno prisotna v zraku, zemlji ali vodi.
Toplotno črpalko si lahko predstavljate kot hladilnik, ki deluje v obratni smeri:
Hladilnik odvzame toploto iz notranjosti in jo odvaja navzven, da hrana ostane hladna.
Toplotna črpalka pa toploto črpa iz zunanjosti (tudi pozimi) in jo prenese v notranjost doma, da ogreje prostore. Poleti lahko sistem obrne proces in na ta način hladi dom – brez potrebe po ločeni klimatski napravi.
Zajem toplote (uparjanje):
Toplotna črpalka zajame toploto z nizko temperaturo, ki je v resnici prosta energija iz okolja (zraka, zemlje ali vode). Za prenos toplote uporablja posebno tekočino, imenovano hladivo.
Stiskanje toplote (kompresija):
Kompresor stisne hladivo in s tem poveča njegovo temperaturo – podobno kot se vaše roke segrejejo, ko ju hitro drgnete drugo ob drugo.
Prenos toplote (kondenzacija):
Segreto hladivo odda toploto v ogrevalni sistem vašega doma – toplotnim telesom, talnemu ogrevanju ali za pripravo sanitarne vode.
Zmanjšanje tlaka (ekspanzija):
Po oddaji toplote se hladivo ohladi in razširi, cikel pa se začne znova.
Predstavljajte si, da porabite le 1 kWh električne energije – približno toliko, kot če bi pol ure uporabljali sušilec za lase. Z izjemno učinkovitostjo KRONOTERM toplotnih črpalk (SCOP do 8,48) lahko ta majhna količina elektrike proizvede več kot 5,2 kWh toplotne energije.
To zadostuje, da dobro izoliran dom velikosti približno 100 m² ostane topel 1 do 3 ure, odvisno od zunanje temperature – pri tem pa porabi le delček energije, ki bi jo potrebovali tradicionalni ogrevalni sistemi.
To je moč sodobne toplotne črpalke: minimalen vložek, maksimalna izraba obnovljive energije.
Tudi v zelo nizkih temperaturah zrak še vedno vsebuje dovolj toplotne energije.
Toplotne črpalke zrak-voda izkoriščajo to energijo z uporabo posebnega hladiva, ki uparja pri izjemno nizkih temperaturah – pogosto tudi pod –30 °C. Zato lahko zagotavljajo učinkovito ogrevanje celo takrat, ko zunanja temperatura pade do –20 °C.
Za največjo stabilnost in učinkovitost geotermalne toplotne črpalke (zemlja-voda ali voda-voda) črpajo energijo iz stalne temperature zemlje ali podtalnice, ki se skozi leto skoraj ne spreminja. Zaradi tega so takšni sistemi med najbolj zanesljivimi in energetsko učinkovitimi rešitvami za ogrevanje – tudi v najhladnejših podnebjih.
Toplotna črpalka za sanitarno vodo (DHW) deluje podobno kot hladilnik – le v obratni smeri. Medtem ko hladilnik odvzema toploto iz notranjosti in jo odvaja ven, toplotna črpalka zajema toploto iz okoliškega zraka (na primer iz kleti ali tehničnega prostora) in jo uporablja za učinkovito ogrevanje vode. Zrak se vsesa v napravo, stisne in s tem ustvari energijo, potrebno za segrevanje vode z minimalno porabo elektrike.
Postopek ogrevanja sanitarne vode:
Zajem toplega zraka iz prostora, kjer je nameščena toplotna črpalka.
Posebno hladivo toploto iz zraka vpije in pri tem preide v plinasto stanje.
Kompresor stisne plin, kar močno poveča njegovo temperaturo.
Segret plin odda toploto vodi v zalogovniku.
Plin se nato ohladi, preide nazaj v tekoče stanje in cikel se začne znova.
Za segrevanje 200 litrov vode z 10 °C na prijetnih 40 °C toplotna črpalka za sanitarno vodo porabi le približno 1,7 kWh električne energije. Ta izjemna učinkovitost je mogoča zaradi njenega koeficienta učinkovitosti (COP) nad 4, kar pomeni, da za vsako porabljeno 1 kWh elektrike pridobi več kot 4 kWh toplotne energije iz okoliškega zraka.
Primerjava porabe energije:
Pečica pri 220 °C za 1 uro: več kot 2 kWh
Kuhanje večerje na indukcijski plošči: več kot 2 kWh
Hladilnik: približno 1 kWh na dan
Pralni stroj (2 cikla): okoli 2 kWh
Toplotna črpalka za sanitarno vodo tako porabi manj elektrike kot večina gospodinjskih aparatov, hkrati pa zagotavlja toplo vodo za celo družino – vse leto, tudi poleti, brez izgorevanja in emisij.
Ko toplotna črpalka za sanitarno vodo segreva vodo, hkrati odvzema toploto iz prostora, v katerem je nameščena, in tako deluje kot pasivna hladilna naprava:
Znižuje temperaturo v prostoru, kjer je nameščena, ali v sosednjih prostorih prek zračnih kanalov (npr. shramba, klet, pralnica).
Učinkovito preprečuje nastanek plesni in zmanjšuje vlago v zraku.
Idealna je za hlajenje prostorov za shranjevanje hrane, vinskih kleti ali za ohranjanje svežine pridelkov.
Poleti toplotna črpalka za sanitarno vodo ne le zmanjšuje porabo električne energije za ogrevanje vode, temveč hkrati prijetno hladi bivalne prostore, brez dodatnih stroškov – kar je še posebej cenjena funkcija v domovih brez klimatske naprave.
Če je naprava povezana z zračnim kanalskim sistemom ali uporablja model z nastavljivim pretokom zraka, je mogoče hlajenje usmeriti natančno tja, kjer je to potrebno. Dodatna prednost: kondenzatna voda, ki nastaja med delovanjem, se lahko zbira in ponovno uporabi za zalivanje rastlin ali čiščenje, kar predstavlja še bolj trajnostno in okolju prijazno rešitev.
Skupni stroški uporabe so odvisni od značilnosti objekta, izbrane vrste sistema in podrobnosti namestitve, medtem ko na tekoče stroške delovanja vplivata SCOP in cenik električne energije – pri čemer subvencije dodatno izboljšajo donosnost naložbe (ROI).
Lastnosti vašega doma določajo, kako zmogljiva mora biti toplotna črpalka. Večja kot je potrebna moč, višja je skupna naložba v sistem. Ključni dejavniki so toplotne izgube, površina ali prostornina prostora ter potrebna temperatura vode za udobno ogrevanje prostorov.
Kaj povečuje potrebno moč (in s tem stroške)
Velike toplotne izgube: starejše stene, slaba izolacija, netesna okna ali enojna zasteklitev omogočajo uhajanje toplote, zato je potreben močnejši sistem.
Velika tlorisna površina ali visoki stropi: večji prostori zahtevajo večjo moč ogrevanja, tudi če je izolacija dobra.
Višja temperatura vode za udobje: domovi, ki se segrejejo šele pri temperaturi 55–70 °C (značilno za radiatorske sisteme), potrebujejo močnejšo napravo in nekoliko zahtevnejšo vgradnjo. Ker pa taki sistemi porabijo več energije, so tudi potencialni prihranki s toplotno črpalko večji.
Pogosta uporaba tople vode: večje družine ali pogosta uporaba kopeli in prh povečajo potrebe po topli vodi, kar zahteva močnejšo toplotno črpalko.
Kako zmanjšati potrebno moč in stroške sistema
Izboljšajte toplotni ovoj stavbe: dodajte izolacijo, zamenjajte okna in zatesnite netesnosti, da zmanjšate toplotne izgube pred vgradnjo sistema.
Uporabite talno ogrevanje: omogoča nižjo temperaturo vode (okoli 35–45 °C) za udobno in energetsko učinkovito ogrevanje.
Vaši obstoječi radiatorji, talno ogrevanje in cevni sistem določajo, kakšno temperaturo vode vaš ogrevalni sistem potrebuje ter kako bo zasnovana namestitev. Večina domov se lahko zlahka prilagodi.
Kaj lahko vpliva na obseg in stroške namestitve
Višja temperatura vode za udobje: domovi, ki potrebujejo toplejšo vodo (okoli 55–70 °C), lahko zahtevajo zmogljivejši sistem, kar lahko nekoliko poveča stroške namestitve. Ker pa takšni domovi sicer porabijo več energije, so prihranki ob prehodu na toplotno črpalko pogosto še večji.
Daljši cevni razvodi ali več ogrevalnih con: daljše cevne povezave ali bolj zapleteni razporedi lahko zahtevajo več časa za priklop in hidravlično uravnoteženje, kar lahko vpliva na trajanje in strošek vgradnje.
Geografske značilnosti, kot sta vrsta tal in dostop do podtalnice, neposredno vplivajo na stroške vgradnje in učinkovitost geotermalne toplotne črpalke (zemlja/voda).
Na območjih z mehko ali lahko dostopno zemljo je vrtanje ali polaganje kolektorjev enostavnejše in cenovno ugodnejše.
Kjer je podtalnica stabilna, lahko sistem dosega višjo sezonsko učinkovitost in nižje dolgoročne obratovalne stroške.
Nasprotno pa toplotne črpalke zrak/voda običajno pomenijo nižjo začetno naložbo in hitrejšo, enostavnejšo vgradnjo, zato so idealna izbira tam, kjer ni prostora ali so talne razmere manj primerne za geotermalne sisteme.
Izbira pravega vira toplote za vaš objekt pomaga uravnotežiti stroške vgradnje, razpoložljiv prostor in celoletno učinkovitost ter zagotavlja najboljši donos naložbe.
Obratovalni stroški toplotne črpalke so odvisni od učinkovitosti naprave, načina uporabe in nastavitev sistema. KRONOTERM toplotne črpalke so zasnovane za nižjo porabo električne energije in minimalne mesečne stroške. Model ADAPT v povprečju porabi 25–40 % manj elektrike kot običajne toplotne črpalke zrak/voda, medtem ko ETERA (zemlja/voda) porabi kar 40–55 % manj energije v primerjavi s povprečnimi geotermalnimi sistemi. Za dobro izoliran slovenski dom znašajo letni stroški delovanja toplotne črpalke KRONOTERM približno 400 – 1.000 €, odvisno od velikosti objekta, izolacije in načina ogrevanja sanitarne vode. V nadaljevanju so opisani glavni dejavniki, ki vplivajo na stroške delovanja – in kako jih lahko dodatno zmanjšate.
SCOP (sezonski koeficient učinkovitosti) pove, koliko toplote toplotna črpalka odda glede na porabljeno električno energijo v celotni sezoni. Višji SCOP pomeni manjšo porabo energije za enako udobje in nižji račun za elektriko. Toplotna črpalka z višjim SCOP lahko letno porabo elektrike zmanjša tudi za več kot 30 % v primerjavi s povprečno napravo. Pri izbiri vedno preverite SCOP vrednost – zlasti pri primerjavi ponudb med različnimi proizvajalci.
Učinkovitost sistema določa predvsem temperatura dvižnega voda. Nižja temperatura vode ohranja boljši SCOP in zmanjšuje porabo. Vsaka dodatna 1 °C pri nastavitvi sobne temperature lahko poveča letno porabo elektrike za približno 5 %. Pravilno nastavljena vremenska krivulja zvišuje temperaturo vode le, ko zunanja temperatura pade – tako se preprečijo nepotrebne izgube. Z optimizacijo nastavitev ogrevanja (dvižni vod, sobna temperatura in vremenska kompenzacija) lahko prihranite 10 – 30 % energije letno.
Topla voda vpliva na obratovalne stroške in učinkovitost toplotne črpalke. Vodo segrevajte v časih, ki se ujemajo z vašim dnevnim ritmom in tarifami elektrike. Ohranite vključene higienske cikle, vendar se izogibajte previsokim nastavitvam temperature. Dobro nastavljene funkcije ogrevanja sanitarne vode lahko v družinskih hišah zmanjšajo skupno porabo elektrike za 10–20 %.
Sončna elektrarna neposredno zmanjšuje porabo elektrike iz omrežja. Čez dan lahko pokrije večino ali celo vse potrebe po ogrevanju v sončnih dneh. Ob dobri osončenosti lahko sončna energija zniža obratovalne stroške skoraj na nič v teh urah in omogoči občutne letne prihranke.
V Sloveniji nepovratna sredstva za naložbe v toplotne črpalke zagotavlja javni Eko sklad, ki spodbuja vgradnjo visoko učinkovitih naprav za ogrevanje in pripravo tople vode ter zamenjavo starih, manj učinkovitih ogrevalnih sistemov.
Za nove vgradnje višina subvencije znaša do 20 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
Pri zamenjavi starega kurilnega sistema višina subvencije znaša do 40 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
Vlogo za pridobitev subvencije se oddaja po zaključku del oziroma po izvedbi naložbe.
Vlagatelj lahko vloži elektronsko vlogo z vsemi dokazili in prilogami preko portala eUprava, oziroma pisno vlogo na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili in prilogami, in sicer osebno ali po pošti.
Za večino sodobnih ali prenovljenih domov se toplotna črpalka KRONOTERM povrne hitro, običajno v manj kot desetih letih. Visoka sezonska učinkovitost pomeni nižje stroške ogrevanja že od prvega dne in prihranke, ki se z leti še povečujejo.
Idealna za sodobne, dobro izolirane objekte ali po energetski sanaciji
Ugodna izbira pri zamenjavi starega sistema na plin, olje, utekočinjen naftni plin ali neposredno elektriko
Dolgoročna naložba z dolgo življenjsko dobo, nizkim vzdrževanjem in minimalnimi emisijami
Če želite zanesljivo nizke stroške obratovanja in udobje, pripravljeno na prihodnost, izberite visokoučinkovito toplotno črpalko. Sistemi KRONOTERM so zasnovani za najvišjo sezonsko učinkovitost, tiho delovanje in pametno upravljanje, ki znižuje stroške energije.
| Toplotna črpalka | Visoka sezonska učinkovitost (SCOP) | Zelo nizka raven hrupa | Pametno upravljanje in daljinski nadzor | Povezava s sončno elektrarno / tarifami | Ustreznost za subvencije / certifikate | Servisna mreža in podpora |
|---|---|---|---|---|---|---|
| KRONOTERM | ★★★★★ Vodilna na trgu | ★★★★★ Izjemno tiha | ★★★★★ Serijsko | ★★★★★ Pripravljena na SE | ★★★★★ Certificirana | ★★★★★ Partnerska mreža |
| Povprečje na trgu | ★★★☆☆ Običajna | ★★★☆☆ Povprečna | ★★★☆☆ Pogosto proti doplačilu | ★★☆☆☆ Omejena | ★★★☆☆ Različno | ★★★☆☆ Različno |
Od hitrega ogleda in čiste vgradnje do enostavnega letnega servisa – postopek je preprost in predvidljiv. Po zagonu praktično ni dodatnih stroškov, zato se nižji stroški obratovanja začnejo takoj povračati. Na dolgi rok dobite tiho, zanesljivo in brezskrbno udobje z minimalnim vzdrževanjem in stalno nizkimi stroški.
Po začetnem posvetu monter pregleda podatke o projektu in priporoči najboljši sistem za vaš dom. V nekaterih primerih se lahko opravi ogled lokacije, da se potrdi način vgradnje in zagotovi pravilna izbira velikosti ter postavitev sistema. Ta korak omogoča optimalno delovanje, tiho obratovanje in dolgoročno energijsko učinkovitost, prilagojeno vašemu objektu.
Namestitev zrak/voda
Zunanjo enoto namestimo na stabilno podlago z dobrim pretokom zraka. V notranjosti vgradimo notranjo enoto, priključimo cevni sistem in električno napajanje ter izvedemo zagon sistema. Večina vgraditev toplotnih črpalk zrak/voda je opravljena v enem dnevu.
Namestitev zemlja/voda
Če izberete geotermalno izvedbo, se v vrt ali okolico objekta vgradijo vertikalni ali horizontalni zemeljski kolektorji, ki se z izoliranimi cevmi povežejo z notranjo enoto. Zemeljska dela običajno trajajo 1–3 dni, dodatni dan pa je namenjen strojni sobi in zagonu sistema.
Namestitev voda/voda
Če je na voljo podtalnica, se vgradijo potopni ali pretočni kolektorji, namesti filtracija in vse poveže z notranjo enoto. Dovoljenja se uredijo vnaprej.
Toplotne črpalke KRONOTERM so zasnovane za nizko potrebo po vzdrževanju. Za ohranjanje visoke učinkovitosti, stabilnega udobja in veljavnosti garancije zadostuje en letni servis. Pooblaščeni serviser opravi varnostni in tlačni pregled, hitro kontrolo izpusta kondenzata ter posodobitev programske opreme – brez zapletov in brez izpada delovanja.
V vsakdanji uporabi ni potrebno ničesar dodatno početi. Ni tedenskih pregledov ali čiščenja filtrov, o čemer bi morali skrbeti. Če opazite kaj nenavadnega, nas le obvestite – in poskrbeli bomo za vse.
S sistemom CLOUD.KRONOTERM je mogoče več kot 70 % težav odpraviti na daljavo, pogosto brez obiska serviserja. Če je obisk kljub temu potreben, serviser pride pripravljen z ustreznimi deli in nastavitvami, kar zagotavlja hitro, zanesljivo in brezskrbno vzdrževanje toplotne črpalke.
Toplotne črpalke KRONOTERM so izdelane za dolgo življenjsko dobo. Z rednim letnim servisom naprava običajno zagotavlja več desetletij zanesljivega delovanja. Pri geotermalnih sistemih so zemeljski kolektorji in vrtine zasnovani kot dolgoročna infrastruktura, ki služi več generacijam in ohranja vrednost vaše naložbe tudi v prihodnosti.
Zanesljivost izhaja iz kakovostnih komponent, nizkovibracijske zasnove in modularne konstrukcije, ki omogoča posodobitve posameznih delov brez potrebe po zamenjavi celotnega sistema. To je še posebej pomembno pri ETERI – podzemni del sistema ostane nespremenjen, medtem ko se nadzemni moduli po potrebi posodabljajo, kar podaljšuje življenjsko dobo in ohranja predvidljive stroške.
Vaš sistem je pripravljen tudi na prihodnost. KRONOTERM omogoča povezavo s sončno elektrarno in uporabo časovno odvisnih tarif, kar pomeni, da lahko za ogrevanje sanitarne vode ali predgretje uporabljate cenejšo ali lastno proizvedeno elektriko.
Začetna cena je odvisna od vrste sistema (zrak ali zemlja), velikosti hiše in toplotnih izgub ter od načina priklopa (radiatorji ali talno ogrevanje, zalogovnik tople vode, zemeljska dela). Toplotna črpalka zrak/voda ima najnižjo začetno investicijo, medtem ko je pri geotermalni izvedbi cena višja zaradi vrtin ali kolektorjev, vendar so stroški obratovanja najnižji. Subvencije lahko končno ceno bistveno znižajo.
Najbolj dostopne so običajno toplotne črpalke zrak/voda, saj jih je mogoče namestiti brez večjih posegov in so primerne za večino objektov. Če pa želite dolgoročno najnižji strošek obratovanja in imate prostor za vrtine ali zemeljske kolektorje, je geotermalna toplotna črpalka boljša izbira.
Za dobro izolirano hišo s povprečnimi slovenskimi tarifami znašajo letni stroški delovanja toplotne črpalke KRONOTERM približno 400 – 1.000 €, odvisno od modela, temperature ogrevalne vode in tarifnega razreda. Nižje temperature dvižnega voda in povezava s sončno elektrarno lahko stroške še dodatno zmanjšajo.
Večina gospodinjstev doseže povračilo investicije v približno 5 letih zaradi prihrankov pri energiji, subvencije in sončna elektrarna pa lahko to obdobje še skrajšajo.
Da – in prihranki so lahko celo večji, saj imajo starejše stavbe običajno večjo porabo toplote. Višja začetna poraba pomeni, da vsak odstotek izboljšanja učinkovitosti prinese večji denarni prihranek na leto, zato je povračilo investicije pogosto hitrejše, zlasti ob subvencijah.
Da, sodobne toplotne črpalke KRONOTERM so popolnoma primerne za ogrevalne sisteme z radiatorji. Zahvaljujoč napredni tehnologiji kompresorjev in višjim izhodnim temperaturam lahko učinkovito ogrevajo obstoječe radiatorje brez večjih posegov v sistem. To jih naredi idealne za sanacije in prenove, kjer lastniki želijo zamenjati stare kotle, a ohraniti udobje obstoječega ogrevalnega sistema.
