V torek, 10. septembra 2019, je na 52. sejmu MOS v Celju potekala okrogla miza o prihodnosti trajnostnega ogrevanja v Sloveniji, z naslovom “Pametno ogrevanje za trajnostno prihodnost,” ki sta jo organizirala podjetje KRONOTERM in Energetika.net. Sogovorniki so na okrogli mizi so bili dr. Dean Besednjak, namestnik direktorja družbe KRONOTERM, mag. Erik Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada, prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Združenja za energetiko ter Marko Štrigl, namestnik direktorja družbe ECE.
“Pričakujemo lahko nadaljnjo intenzivno rast investicij v toplotne črpalke in prehod na pametno upravljanje porabe električne energije le teh, ki jo bodo upravljali prodajalci ali distributerji električne energije.”
Izhodišče razprave je bila zaveza, sprejeta na nivoju Evropske unije, da do leta 2030 delež rabe obnovljivih virov energije (OVE) povečamo na 32 odstotkov, kar je po besedah Erika Potočarja realno dosegljiv cilj. Na okrogli mizi o prihodnosti trajnostnega ogrevanja sta nato stališča soočili politika in stroka.
Z zavezo EU k obnovljivim virom energije lahko pričakujemo nadaljnjo intenzivno rast investicij v toplotne črpalke in ob tem večjo rabo električne energije
Da so toplotne črpalke prihodnost, so se strinjali vsi udeleženci. Zastavljene cilje naj bi v prihodnje med drugim dosegli z vgradnjo vse večjega števila toplotnih črpalk za ogrevanje in tudi pripravo tople sanitarne vode. Podatki, ki jih je predstavila direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin, potrjujejo, da se vse več gospodinjstev odloča za ogrevanje s toplotno črpalko, saj so v Eko skladu leta 2018 razdelili približno pet tisoč subvencij za te naprave, za letos pa ocenjujejo, da jih bodo razdelil za sedem tisoč novih toplotnih črpalk.
Namestnik direktorja družbe ECE mag. Marko Štrigl je pri tem opozoril, da je tudi zaradi povečane rabe toplotnih črpalk prišlo do občutnega povečanja rabe električne energije in da ne bi ogrozili oskrbe s slednjo, bodo potrebne investicije v omrežje, ki si bodo morale slediti prej kot je bilo to doslej, ko smo imeli večje investicije v omrežjih na 30 ali celo 40 let. »Druga zadeva je napovedovanje električne energije, pri čemer moramo dobavitelji električne energije predvideti porabo za vse naše stranke. Če denimo napovemo, da bo stranka porabila sto enot energije, porabi pa 102 enoti, moramo za ti dve dodatni enoti plačati dvakrat večjo ceno energije,« je ponazoril in dodal, da se morajo zato dobavitelji energije zelo aktivno prilagajati novim razmeram. »V prihodnosti bomo skušali vplivati na odjemalce tako, da ne bi uporabljali toplotnih črpalk v času največje konične porabe, a zaenkrat je prihranek energije, ki ga lahko s tem odjemalec doseže, še premajhen, da bi se bil odjemalec pripravljen odpovedati ogrevanju v določenem trenutku.«
STROKA TUDI ZA ZAOSTRITEV KRITERIJEV POGOJEV ZA SUBVENCIJO USTREZNIH TOPLOTNIH ČRPALK
Predstavnik KRONOTERM-a dr. Dean Besednjak je Eko skladu predlagal tudi zaostritev pogojev dodeljevanja subvencij za toplotne črpalke. Po njegovih besedah bi morale biti do subvencije upravičene le tiste toplotne črpalke, ki izpolnjujejo več različnih kriterijev glede delovanja in ne zgolj kriterija učinkovitosti. Upoštevati bi morali tudi, kolikšne emisije hrupa povzroča toplotna črpalka, kolikšne emisije delcev toplotna črpalka povzroča, in kakšen je njen okoljski odtis v življenjski dobi. Nikakor pa se ne strinja, da bi bilo tudi v prihodnje subvencioniranje urejeno tako, da je upravičenost do subvencije za vse toplotne črpalke enaka, kot je to urejeno sedaj, ko je možna subvencija največ 20 odstotkov nakupne vrednosti:»Zelo pomembna je podpora toplotnim črpalkam, ki morajo biti okolju, uporabniku in okolici prijazne. V družbi KRONOTERM smo problematiko manjšega ogljičnega odtisa, boljše energijske učinkovitosti in manjših emisij hrupa v okolico uspešno naslovili z razvojem nove generacije toplotnih črpalk Adapt.«
V PRIHODNJE PAMETNE IN INTERAKTIVNE TOPLOTNE ČRPALKE IN SPTE
Dr. Dean Besednjak je na omizju predstavil tudi pilotni projekt prihodnjega povezovanja pametnih toplotnih črpalk v skupino, ki lahko delujejo kot nekakšna virtualna elektrarna in v tujini niso novost, saj naj bi bilo na tak način v tujini, v zahodni Evropi, že povezanih 100.000 toplotnih črpalk:
»V podjetju KRONOTERM smo vključeni v pilotni projekt Aktivni odjemalec, v katerega je vključenih več podjetij, med drugim tudi trgovec in distributer električne energije. V letošnji ogrevalni sezoni bomo prvič vključili testnih 20 toplotnih črpalk, kjer bo trgovec imel možnost nadzora porabe električne energije toplotnih črpalk, s tem da bo projekt pripravljen tako, da udobje končnega uporabnika ne bo moteno. Končni uporabniki letos v ta projekt še ne bodo vključeni, to vidimo kot naslednji korak pri tem projektu. Če več toplotnih črpalk povežemo v skupen sistem, se lahko le-te nato obnašajo kot virtualna elektrarna, kar bi lahko distributerju ali trgovcu pomagalo tudi pri ustvarjanju določenih električnih zmogljivosti. Pri tem ni bila potrebna posebna nadgradnja toplotnih črpalk, le v programskem smislu smo jih nadgradili še z nekaj dodanimi programskimi algoritmi.«
Da je prihodnost v pametnih toplotnih črpalkah, je izpostavil tudi dr. Peter Novak, strokovnjak za energetiko. Predlagal je, da tudi zakonodajalci pripravijo takšne predpise, ki bi dovoljevali le vgradnjo interaktivnih toplotnih črpalk, ki bi komunicirale z elektro omrežjem in bi obvezno imele zalogovnik toplote. Ker bi tako povezane naprave delovale pametno, bi lahko na daljavo urejali njihovo delovanje tudi v primerih, ko bi prišlo do prevelikih energetskih potreb, pri tem pa bi upoštevali tudi udobje uporabnika.
ZA “PAMETNO OGREVANJE” KLJUČNI PAMETNO NAČRTOVANJE, PAMETNA IZVEDBA IN PAMETNA RABA
Predsednik Slovenskega združenje za energetiko prof. dr. Alojz Poredoš je strategijo na področju ogrevanja ocenil kot ustrezno, a opozoril, da nas to ne sme uspavati. Prof. Poredoš je poudaril tudi, da bomo do zares ‘pametnega ogrevanja’ prišli šele, ko bo to vključevalo tudi pametno načrtovanje, pametno izvedbo in pametno rabo. Na nujno interobilnost naprav pa je opozoril tudi dr. Peter Novak.
V RAZPRAVO VKLJUČENI TUDI DIREKTORJI LOKALNIH ENERGETSKIH AGENCIJ
V razpravi so sodelovali tudi direktorji treh lokalnih energetskih agencij, pri čemer sta mag. Anton Pogačnik iz agencije LEA Gorenjska in Boštjan Krajnc iz agencije Kssena opozorila na nujen večplasten pristop pri načrtovanju ogrevalnih sistemov, ki morajo biti ustrezni glede na danosti posamezne mikrolokacije. Da imamo v Sloveniji dovolj znanja, sta se nadalje strinjala tako dr. Peter Novak kot Marko Umberger iz Slovenskega društva za sončno energijo, ki je za konec poudaril še, da moramo biti pri snovanju energetske strategije, k čimprejšnji pripravi slednje pa je pozval tudi Janez Petek ter ob tem opozoril, da moramo biti predvsem realni.
