Energetika.net na obisku

Objava članka na Energetika.net, 18. 01. 2018

Podjetniški zgled: Kronoterm – ko toplotna črpalka postane pametna naprava

Datum: 18. januar 2018; Avtor: Alenka Žumbar; Kategorija: Fokus; Tema: OVE in URE , Nove tehnologije , Ogrevanje

Da energetsko najbolj učinkovita toplotna črpalka v Evropi prihaja iz domačih Braslovč, ni več novost. Da je njihova najnovejša toplotna črpalka tišja od hladilnika in zato še primernejša za manjše stanovanjske objekte, šteje pod novost minulega leta (trg je že potrdil ustreznost novega produkta, na račun katerega so med drugim lani za 7 % povečali celoletno prodajo). Prav tako so v minulem letu namestili največjo toplotno črpalko moči 1.600 kW, in to ne le v kateremkoli objektu, marveč v rastlinjaku znanega domačega proizvajalca paradižnika – prekmurskega Lušta. K povečevanju povpraševanja po toplotnih črpalkah pa prispeva vse večja povezanost teh s fotovoltaiko (v okviru projekta ‘GEN-I Sonce’, ki so ga tudi začeli lani), zato ne čudi, da so sveži načrti braslovškega Kronoterma še kako smeli. O njih smo se pogovarjali z Bogdanom Kronovškom, direktorjem družbe in sinom ustanovitelja ter prokurista Rudija Kronovška. Tako ne čudi, da je mlajši Kronovšek čisto zares odrasel ob toplotnih črpalkah.

Po 15 letih do brezhrupne črpalke ‘zemlja-voda’

kronoterm 088

»Pred petnajstimi leti smo razvili prvo črpalko ‘zemlja-voda’ in v letu 2017 smo vendarle to linijo toplotnih črpalk celovito prenovili, in sicer na način, da so še primernejše za manjše montažne hiše ter novogradnje, kjer je še kako pomembna kompaktnost in pa seveda čim manjše emisije hrupa. S prodajo tega segmenta toplotnih črpalk smo tako nemudoma občutno povečali lanskoletno prodajo tovrstnih toplotnih črpalk. Investicija v toplotne črpalke zemlja(voda)/voda je sicer nekoliko višja v primerjavi s sistemom zrak/voda, vendar se priročno pokrije z višjo s subvencijo Eko sklada, ki lahko znaša za novo toplotno črpalko vse do 5.000 evrov,« naniza Bogdan Kronovšek v odgovoru na vprašanje o lanskoletnih razvojnih dosežkih družbe Kronoterm.

»Čeravno želi ljubljanska občina uveljavljati lastna pravila, s katerimi želi malone prepovedati toplotne črpalke, po drugi strani pa favorizirajo rabo plina, smo veseli, ko ugotavljamo, da se ozaveščeni prebivalci, to so uporabniki, ki so si sami izračunali boljšo ekonomiko domačega sistema ogrevanja in to tudi brez subvencije, kljub temu v precejšnji meri odločajo za toplotne črpalke,« nadalje pove sogovornik. »Pri tem nam, kot proizvajalcu toplotnih črpalk, v bistvu koristi, da Slovenija ni prehudo plinificirana,« priznava sogovornik.

Lanska uspešnica: 1.600 kW toplotna črpalka

Kronoterm toplotna crpalka nova stavba

Da je bila lanskoletna prodaja 8 odstotkov višja od prodaje v letu poprej, v Kronotermu pripisujejo tako večjemu domačemu povpraševanju po toplotnih črpalkah kot tudi pospeševanju prodaje na tujih trgih, od Ukrajine, Poljske, Slovaške pa do Španije, Italije, Avstrije, Švice in celo Irske, obetajo se jim še nekateri severni trgi, v prihodnjem obdobju pa si želijo osvojiti tudi Nemčijo.

»Doma sicer v zadnjih nekaj letih opažamo večje zanimanje za toplotne črpalke predvsem pri večjih porabnikih, v prvi vrsti pri industriji, kamor prodamo črpalke s po 300 do 400 kW na enoto. Najzanimivejši projekt lanskega leta je razvoj kar 1.600-kilovatne toplotne črpalke za prekmursko podjetje Lušt, ki proizvaja paradižnike, za katerega bomo v tekočem letu izdelali še eno takšno črpalko. Ta je, mimogrede, tudi nekoliko drugačne tehnologije, ki izkorišča odpadno toploto geotermalne vrtine s precej visoko temperaturo – temperature med 30 in 40 stopinjami Celzija -, pa tudi končna temperatura je precej visoka, dosega od 65 do 80 stopinj.«

Kronoterm delavnica Orla vas 2

Še v tem mesecu bo začela obratovati tudi njihova nova, prav tako velika (500 kW moči), toplotna črpalka v stavbi RTV Slovenija, našteva Kronovšek in dodaja, da so ob robu lanskega leta sicer zaznali tudi večjo prodajo toplotnih črpalk na račun projekta ‘GEN-I Sonce’. Mimogrede, sodelovanje z družbo GEN-I se je rodila na konferenci Energetike.NET En.odmev 016, ko je Bogdan Kronovšek izpostavil, kako bi lahko v Sloveniji izkoristili energetske potenciale z domačimi tehnologijami in seveda danostmi.

Ogrevanje s toploto iz torinskega metroja

Kljub uspešnemu letu 2017 pa jih v letu 2018 čaka precej izzivov, priznava sogovornik, pri čemer na prvem mestu omenja upad dobavljivosti in dvig cen hladilnih plinov, kjer bodo s svojimi toplotnimi črpalkami prešli na propan. Četudi njihov razvojni center aktivno sodeluje med drugim s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, pa bodo konkretno na tem projektu razvoj naslonili na izključno lastno znanje. Po drugi strani pa bodo letos nadaljevali razvojni projekt z Univerzo v Torinu na področju izkoriščanja toplote iz torinske podzemne železnice.

Ker se nasploh v tujini praviloma povezujejo z lokalnimi partnerji, tako vselej skupaj z njimi nastopajo tudi na sejmih, kot je frankfurtski ISH pa milanski tehnični sejem. Njihovo prodajo sicer v 40 odstotkih sestavlja izvoz in računajo, da bo razmerje v letu 2018 ostalo na približno enaki ravni. Jim pa na domačem trgu vendarle uspeva še dodatno krepiti blagovno znamko Kronoterm, po kateri so tako lani preimenovali kar celo podjetje (prej Termo-tehnika). Na ‘domačem terenu’ Bogdana Kronovška le nekoliko moti omejitev domače delovne zakonodaje, saj bi si v podjetju, kjer nikoli niso zaposlovali preko agencij, želeli nekaj več fleksibilnosti.

77 tisoč ur ‘na liniji’ s toplotno črpalko!

Je pa jasno, kaj Kronoterm ločuje od konkurence na širšem evropskem trgu – v prvi vrsti je to skrb za obratovanje obstoječih toplotnih črpalk, za katere danes skrbijo s pomočjo spletne aplikacije. V to so se lani njihovi uporabniki – gre za končne uporabnike, torej lastnike toplotnih črpalk – vpisali kar 600-tisočkrat, do aplikacije pa so dostopali iz več kot 120 držav. »To priča o intenzivni digitalizaciji tudi na segmentu toplotnih črpalk,« pravi Bogdan Kronovšek, ki je zadovoljen predvsem s tem, da so uspeli s tovrstnim spremljanjem na daljavo tudi znatno zmanjšati stroške vzdrževanja naprav za približno 27 %. »Kronotermova pametna toplotna črpalka se sicer ‘nauči’ optimalnega delovanja na osnovi uporabnikovih navad, vremenske napovedi in specifičnosti same lokacije,« še pojasni sogovornik in doda, da lahko uporabniki modul za spletno spremljanje in upravljanje črpalk dokupijo tudi za starejše toplotne črpalke.

Podjetje Kronoterm v številkah:

V letu 2017 so Kronotermovi prihodki od prodaje dosegali 9,8 milijona evrov.

V letu 2016 so v raziskave in razvoj vložili približno 4 % vrednosti odhodkov. Letos bodo vlaganja na približno enaki ravni.

V letu 2016 so v povprečju proizvedli približno 110 toplotnih črpalk tedensko.

V letu 2017 so Kronotermove toplotne črpalke dobile javne stavbe v občinah Piran, Črnomelj in Novo mesto.

600-tisočkrat so se lani njihovi uporabniki vpisali v Kronotermovo spletno aplikacijo za nadzor črpalk, skupno pa so v aplikaciji preživeli 77.000 ur.

Kronotermovi strokovnjaki o EKS

Kronoterm nova stavba

So se pa v Kronotermu, kjer si prizadevajo aktivno sodelovati pri snovanju strateških dokumentov, ki rišejo energetsko prihodnost celotni državi, kot to velja za Energetski koncept Slovenije (EKS), pripravili tudi pripombe na omenjen dokument. Kot nam je zaupal pomočnik direktorja dr. Dean Besednjak, je tako njihova pobuda, da se pri, denimo, sončni energiji stavek, da bo ta »predvidoma imela pomembno vlogo pri samooskrbi stavb, sosesk oz. širših skupnosti« dopolni tako: »Sončna energija bo predvidoma imela pomembno vlogo pri samooskrbi stavb, sosesk oz. širših skupnosti z električno energijo in toploto iz toplotnih črpalk.« To med drugim utemeljujejo s tem, da proizvodnja toplote z električno gnano toplotno črpalko v primeru proizvodnje električne energije iz energije sonca pomeni popolnoma obnovljivi način ogrevanja brez emisijskih vplivov na okolje in je popolnoma neodvisna od primarnih virov energije.

Nadalje želijo, da se toplotne črpalke vključi v stavek, ki govori o predvidenem dolgoročnem povečevanju »porabe električne energije za ogrevanje in hlajenje ter za elektrifikacijo prometa, pričakovano pa je tudi povečanje njene porabe v industriji«, pri čemer menijo, da je »uporaba električne energije za ogrevanje brez uporabe toplotnih črpalk nesmiselna in neučinkovita«. Kot pravi dr. Besednjak, je v tej obliki navedbo razumeti, da koncept predvideva neposredno ogrevanje z uporabo električnih grelnikov (npr. uporovni, IR) kot sprejemljivo. »V primerih, ko električna energija ni v popolnosti proizvedena iz obnovljivih virov, je zaradi upoštevanja faktorja pretvorbe primarne energije pri proizvodnji električne energije – večji od 1 – to popolnoma energetsko neučinkovito. V primeru proizvodnje toplote s toplotno črpalko, katere sezonsko grelno število (SPF) presega vrednost faktorja pretvorbe primarne energije pri proizvodnji električne energije, pa predstavlja proizvodnja toplote s toplotno črpalko najučinkovitejši način,« pravi.

Ne nazadnje pa izpostavljajo še, da bi bilo treba navedbo, da bo »proizvodnja električne energije bolj razpršena in posledično bo to predstavljalo dodaten izziv za distribucijo električne energije« dopolniti še z jasno namero, »da se bo spodbujala sočasna proizvodnja in poraba električne energije na lokaciji«. Prav tako, pravi Besednjak, bi morali kot nosilno tehnologijo za proizvodnjo toplote prepoznati toplotno črpalko. »Samooskrba stavb, sosesk oz. širših skupnosti z električno energijo in toploto – gretje oz. hlajenje s toplotno črpalko – iz sončne energije bo ob sočasni proizvodnji in porabi električne energije razbremenila distribucijska omrežja in zmanjšala pritisk na intenzivna vlaganja v obnovo in nadgradnjo distribucijskih omrežji,« še sklene sogovornik.